Radijci pač nikamor ne gremo brez mikrofona, službeno pa sploh ne in izkoristimo vsako priložnost, da ujamemo kakšno zanimivo izjavo ali pogovor. In že prvi večer v Goeteborgu (to je bilo že davnega 28. maja 2009) sem ga vzel s seboj na večerjo. Kako prav sem imel, sem spoznal prav kmalu, saj so se sogovorniki izkazali za zelo simpatične in zgovorne.

Dejansko so bile to sogovornice. Dva pogovora sem objavil in s tem dve življenjski zgodbi to nedeljo v oddaji Slovencem po svetu in domivini. To sta bili dve Mariji. Zanimivi osebi: Kolarjeva (na levi fotografiji) se je naučila švedskega jezika s prevajanjem iz časopisov, dejavna je v društvu Slovenski dom v Goeteborgu in tudi v združenju babic, ki so ga ustanovili.

Lajšičeva (na fotografiji desno) pa je v Goeteborg prišla z eno prvih skupin. Švedi so bili do njih zelo prijazni, sama se je vključla v šolo, da se je naučila švedsko. Letos jo čaka upokojitev in jo je kar nekoliko strah. Manj strah pa je njenega sina, ki je pilot. Tudi njo je že popeljal. Na eno vprašanje pa sta obe Mariji odgovorili enako: v Slovenijo se ne bi vrnili. Na Švedskem imata družini, v Sloveniji pa staršev ne več, le še sorodnike. Bosta pa v Slovenijo vedno radi prihajali.

Več si preberite tukaj.