Odkar se je rodila Meta, je naš dom poln okraskov, risbic in izdelkov (kaj šele bo, saj je stara komaj teden dni). Starejši sestrici sta jo sprejeli z veliko ljubeznijo. Hvala Bogu! Pojeta ji pesmi, jo pestujeta, dajeta dudo, rišeta ... in v zibko sta naložili lepo vrsto igračk, da se bo mala z njimi igrala (dobro, da ne vesta, da se še ne). Po drugi strani pa so za starejši dve najbolj zanimive igrače, ki je dobila dojenčica. Ta je seveda prijazna in jih rade volje posodi. Kot je bila posebna naloga, da sva z ženo ustvarila ozračje ljubezni ob prihodu druge punce, bo zdaj treba to nalogo razširiti še na novega člana. Menim, da bo lažje, tudi zaradi razlike v letih.