Navajen sem na ženo: vem, kako bo ob določeni stvari reagirala. Sprva so me njene reakcije presenečale, od kar sem se navadil na to, mi je veliko lažje. Navadil sem se tudi seveda reakcij moje matere, pa mojih prijateljev in seveda šefa. Zdaj pa čisto drugam. Navadil sem se tudi določenih strojev in naprav. Recimo: mirkovalovke. Sprva sem rabil nekaj časa, da sem jo osvojil, zdaj pa, ko je crknila, se ne morem navaditi greti stvari na štedilniku: mleka, pice, makaronov ... Pred tedni, ko smo bili na dopustu, sem se zelo težko navadil na tamkajšnji pribor in pripomočke. Navadil sem se na avto in zdaj ko sem v fazi menjavanja me je malo strah, kako se bom navadil drugega. Navajenost se mi torej zdi dobra. Nekaj drugega pa je navezanost.