Še ena od stvari, ki je tudi na Švedskem prav prišla. Podobne izkušnje sem doživel lani v Nemčiji in Belgiji, pa tudi Franciji. Brez male napravice, ki ti pove, kdaj zaviti in kam, bi šlo zelo težko: enosmerne ulice, večpasovne ceste, hkratni izvozi ... Pa ne pride prav le za prišleke, še kako prav pride domačinom, še posebej tem, ki so veliko na poti - kot recimo slovenski izseljenski duhovnik Zvone Podvinski. Kaj pa navigator v Sloveniji? V četrtek bi mi prav prišel, a so se zadeve obrnile v drugo smer. Šli smo na Ptujsko Goro - bil je zapovedan praznik in ker smo že bili na Ptuju, smo se odločili še za obisk romarske poti. V enem od krajev so bila cestna dela in postavljena tabla za obvoz. A samo ena. Nekaj časa sem še ugibal, kam naj zavijem, kasneje sem se počutil povsem izgubljen. In brez navigatorja. Ko ni šlo več naprej, sem se na nekem križišču ustavil in za pomoč prosil voznico, ki je prišla mimo. Bila je prava navigatorka - prijazna in ustrežljiva. Z njenimi napotki sem zlahka prišel do cilja. Ne vem, če bi me navigator tako dobro pripeljal do cilja. Ampak o njegovem nakupu še vedno malo razmišljam.