Spet sem doma. Nekaj dni nisem bil internetno aktiven, ker je bilo drugih aktivnosti med obiskom pri rojakih veliiiiiiiko. Čeprav bloga nisem pisal, je vtisov veliko in ker so močni, bodo ostali v glavi, dokler jih ne razkrijem na tej strani. Prvi preblisk se je zgodil sinoči, ob vožnji z letališča domov. Vseh šest dni obiska na Švedskem nisem enkrat slišal hupe, sinoči pa v petnajstih minutah dvakrat. Tam zgoraj vse potekal umirjeno, pa vendar tekoče. So zastoji, kot so pri nas, so omejitve kot pri nas in prav tako visoke kazni. A tam zgoraj imajo kulturo, poleg nje še strpnost in uvidevnost. Pri nas pa kot da vsak gleda le nase in tisti pred njim mu je v veliko napoto, ki jo je treba čimprej prehiteti oz. mu dati spodbudo, da se sam premakne v višjo frekvenco. Mislim, da je prav kultura tista posebna dodatna vrednost pri prometni varnosti. Na Švedskem letno na cestah umre okoli 300 ljudi. Približno toliko kot pri nas, le da je na Švedskem sedem milijonov prebivalcev, pri nas pa dva.