Izhajam iz mesta, živim pa na podeželju. Večkrat se že razmišljal v čem so prednosti in v čem slabosti. Ne strinam se s tistimi, ki menijo, da je v mestu absolutno slabo, na podeželju pa absolutno dobro. Morda o tem v kakšnem od naslednjih zapisov. Opažam pa veliko razliko v miselnosti ljudi (morda so domorodci 'pod hribi' še malo bolj trdi). Kot eno od prednostnih nalog pa sem si zadal, da bom več (veliko, čim več) časa preživel z otrokoma (kmalu z otroki :-) ) In tako doživljam malo čudne, no včasih kar precej čudne poglede, kadar sem z njima: ko gremo popoldne na sprehod, ko se vozimo s kolesom ali z rolerji ... Češ: otroci naj se igrajo sami, ti pa delaj ... je toliko stvari za narest ... pa za pospravit ... Vse te opazke sem skušal spregledati, do zadnje, ko sem ob hčerinem učenju rolanja dobil pod nos: "Kaj če bi šla vidva nabirat regrat?" Nisem razumel, samo umaknil sem se in mislim, da regrata v bistvu niti ne maram.