V soboto smo bili na rojstnem dnevu, hči od ženinega bratranca (krajše ne znam napisati) je bila stara tri leta. Zabava je bila zaradi bolezni enega od gostov prestavljena za en teden. Gostitelji so želeli, da bi najihova hči in z njo drugi povabljeni otroci imeli zabavo. Po rojsntem dnevu pa se sprašujem, kdo jo je imel bolj: otroci ali njihovi starši. Mi smo uživali od odličnih dobrotah iz kuhinje (ženina teta odlično peče!), otroci pa so - imeli prižgano televizijo. In so bolj ali manj buljili vanjo. Zdelo se mi je, da drug drugega niti ne potrebujejo, saj se niti igrali niso. Po nekaj časa, ko jim je slabo sinhronizirana risanka šla na živce, že. Niso pa imeli pripravljnih nobenih iger, ali da bi kaj usvarjali. Je bila to res zabava ali so starši le želeli imeti mir in se v miru pogovoriti z odraslimi glavami? Midva z ženo nisva za tako zabavo, itak pa je pri nas neizvedljiva. Že sedem let sva brez televizije.