Bilje pri Gorici žive s Paragavjem in za Paragvaj. To sem spoznal včeraj, ko sem bil tam na srečanju-klepetu z domačinko, misijonarko s. Tadejo Mozetič, ki se že 19 let razdaja v tej južnoameriški državi. Zdaj je po treh letih znova na dopustu v domovini. Veliko krajev je že obiskala, veliko jih bo še, ampak domače Bilje so jih še posebej pri srcu. In ona domačinom, saj jih zanima, kakšne so razmere, kako napreduje misijonsko delo in kako so otroci. Zanimivo, ena od udeleženk je dejala, da je prišla na roditeljski sestanek. Biljanci so namreč tudi botri otrokom na misijonu sestre Tadeje, botri Indijancem, plemena Nivacle. Otrokom, ki v šolo prinesejo zvezek in svičnik, ki tam dobijo tudi obrok hrane - pašto z rižem ali fižolom. Misijonarji želijo, da bi se naučili špansko, saj bi s tem lažje prišli do znanja in s tem do boljšega življenja.
Prijetno je bilo včerajšnje popoldne v Biljah pri Gorici in vso pot domov me je spremljala misel na sestro Tadejo in njeno gorečnost za druge. Ne skrbi jo zase, skrbi jo za druge.