Vsak advent prinese tudi nabiranje mahu za jaslice. Že nekaj let se ga odpravimo nabirat na isto mesto, tja na obronke Barja, od Podpeči proti Rakitni. To se navadno zgodi konec tedna. Ampak tokrat jo je zagodel dež in tudi ta konec tedna vreme ne kaže najbolje. Zato smo izkoristili lepo popoldne in odšli kar danes. Z otroki seveda. Ti se morajo čimprej seznaniti tudi s tehničnimi podrobnostmi sestave jaslic. Ampak o tem več drugič.
V gozdu je zelo mokro, zato priporočam uporabo škornjev. Obvezna oprema so še rokavice in kakšno drobno orodje za vrt, da ga z njim »postrgamo« s skal. Najlažje ga namreč naberemo na skalah, kjer se ne oprime tako močno kot na drevju, pa tudi domačih prebivalcev ima precej manj, kot na zemlji, kjer je polno žužkov in črvov.

Več razlogov je, da se mah nabira vsaj nekaj tednov preden ga uporabimo v jaslicah.
1. Lahko nas preseneti sneg. Kakšno bi bilo iskanje mahu v snegu, si lahko predstavljate.
2. Mah se mora pred uporabo posušiti.
3. Večina živih prebivalcev se med tem časom »izseli«.
Tudi vam priporočam, kakšno lepo popoldansko pohajkovanje po gozdu. Le dovolj zgodaj se odpravite, da vas ne ujame noč…

Noč je in zunaj dežuje. Tako kislo in vlažno je, da se še čevljem ne da iz hiše. Zato sedim v zakurjeni sobi in urejam slike, ki sem jih naredil pred dnevoma. Nočna Ljubljana. Če hočeš slikati ponoči, nujno potrebuješ stativ. Zato v torbi poleg malega aparata vedno nosim tudi mini stativ. Toliko, da lahko aparat postaviš na trdno podlago, nastaviš podaljšano ekspozicijo časa, hitri samosprožilec in… pripravljen si. Ljubljana je danes še v običajnih lučeh. Jutri se bo menda obarvala z vsemi mogočimi in nemogočimi lučmi. Saj veste začel se bo Veseli december. Meni je noč osvetljevala luna, kar je na eni od slik lepo vidno. V prihodnjih dneh lune v Ljubljani ne bo videti. Zato pa bo obilno dišalo po kuhanem vinu, različni krami in ljudeh, ki iščejo praznike, ko še ni čas zanje…

Pogled proti Kresiji.

Frančiškanska cerkev s Prešernovim spomenikom.

Pogled na Ljubljanski grad z luno.

Delček Robbovega vodnjaka.

Težko bi danes pisal o čem drugem, kot o slavnostnem koncertu, ki je bil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Dvakrat polna dvorana, ob 15 in 19. uri. Na drugem koncertu sem bil tudi jaz. Tokrat v fotografski vlogi. Ob dobrih glasbenih izvajalcih, zimzelenih ritmih, izvirnem povezovanju..., sem prav dobro občutil, kako je občinstvo z naklonjenostjo sprejemalo tisto, kar smo jim pripravili ob naši 15 letnici. Tudi pomembni gostje so prišli. Ob nunciju še oba ljubljanska nadškofa Uran in Stres, pa tudi Jamnik, Glavan, predstojniki redovnikov. Od ostalih častnih gostov pa predsedniki strank Janša, Žerjav, Novakova… Zdajle izbiram le nekaj foto utrinkov, ki naj pričarajo nekaj čarobnosti trenutka.

Nuša Derenda

Alenka Godec

Irena Vrčkovnik

Elda Viler in Ana Dežman

Jure Sešek in Marjan Bunič

Prva adventna nedelja je danes. Začetek novega Cerkvenega leta. Zelo doživeto smo zjutraj začutili, da je nekaj drugače kot običajno. Dve sodelavki Karitas sta prižgali prvo svečko na adventnem vencu. Zase, za druge sodelavce, za ljudi v stiski. Cerkev, ki je bila prej temna, je zaživela ob drobnem plamenu. Več luči bomo prižigali vsako nedeljo in tako pričakovali nedoumljiv dogodek, čudež življenja, ki nas opominja, da je življenje močnejše od smrti…
Ob koncu maše pa me je presenetilo še to, da mi je ob pozdravu po maši, duhovnik voščil blagoslova. Seveda, če je novo leto, potem je čas tudi za voščila! In kakšno voščilo je lahko lepše od tistega, ki ti želi blagoslova. Zato vsem voščim blagoslovljeno novo Cerkveno leto. Naj nas zunanjost ne premoti ampak naj zasveti več luči znotraj nas.

Lepo je bilo danes na radiu in slavnostno. Le dan pred 15. obletnico delovanja. Tema dneva je bila, radio, ki izobražuje in tako sem kot dopoldanski voditelj povabil v goste pisateljico, publicistko, lektorico, pedagoginjo in še kaj… Berto Golob. Vedno se z veseljem odzove vabilu na klepet pred mikrofonom. Tudi tokrat je bilo tako. Kljub temu, da šteje že 77 let, vozi avto, odgovarja na elektronsko pošto, raziskuje splet in še kaj, kar ji človek ne bi pripisal. Zaradi nekaj slabšega vremena in počutja sem jo sicer skočil do Struževega pri Kranju iskat z avtomobilom, ampak to se pred mikrofonom ni poznalo. Veselje, prijaznost, iskrive misli, odkritosrčnost, vse to je kipelo iz nje. In o čem sva se pogovarjala?
O izobraževalnih vsebinah na radiu, v šolstvu, tudi o vzgoji in lepi besedi. Berta vsako leto napiše tudi posebno voščilo za božič, ki ga potem pošlje svojim znancem in prijateljem. Ob koncu sem jo zaprosil, naj vošči tudi nam in poslušalcem. Rekla je: »Želim vam Božjega sonca!« Ni kaj zadela je. Brez njega smo v temi, pa čeprav sredi dneva. Tule prilagam še del posneteka najinega klepeta.

No, konec dneva pa je navrglo presenetljivo novico o jutrišnjem odstopu ljubljanskega nadškofa in metropolita Alojza Urana. Zanimivo je to, da je novica zaokrožila izjemno hitro, da je ni mogoče nikjer preveriti, da katoliški mediji o tem molči(m)jo in da naj bi nadškof Uran to sporočil jutri. Jutri? Jutri nadškof mašuje na zahvalni maši ob naši 15 letnici v Št. Vidu. Bo to storil takrat? Jutri bo še pestro.