Danes je 100 letnica rojstva matere Terezije. Pred leti smo jo izbrali za sozavetnico naše radijske kapele. Poleg p. Pija je zdaj vedno z nami. Sliko, ki meri 210 x 80 cm, sem izdelal leta 2005. Za revijo PRO sem napisal tudi nekaj besed o sliki:

"Mati Terezija je upodobljena z otrokom v naročju. Ta otrok je eden tistih, ki jih je v Kalkuti pobrala s smetišča in rešila gotove smrti. Že izraz njenega obličja simbolizira vso bolečino in sočutje njenega poslanstva. Iz teme tega sveta, ki se na sliki kaže v ozadju, sveti kot luč, belina njenega sarija in kaže pot upanja. Koliko zavrženih, gobavih in bolnih je našlo zatočišče pri njenih Misijonarkah ljubezni, ki tudi danes nadaljujejo njeno delo na vseh delih sveta, kjer so revni in ubogi. Podoba matere Terezije simbolizira karitativni vidik Cerkve. Spodbuja nas k čuječnosti in aktivnosti. Da spremljamo kaj se okoli nas dogaja in smo vedno pripravljeni delovati. To je tudi smisel našega radia."

Svet je zaradi ljudi, kot je bila mati Terezija, boljši. Škoda, da jih prevečkrat spregledamo in premalokrat posnemamo...

Še enkrat o Sinjem vrhu. Tokrat le link semle:

Moj zapis je nastal sinoči že po koncu srečanja na Sinjem vrhu. Ko sem danes vse skupaj prespal in počasi pregledal fotografije, se mi je pred očmi prikazala nova, še bolj sveža slika. Odločil sem se, da predstavim nekatere sodelujoče, ki sem jih imel možnost spoznati, ostalim pa se opravičujem, ker jih oko kamere žal ni dovolj dobro zabeležilo.

Nikolaj Mašukov pred svojim platnom.

Vlasta Arzenšek Gottstein v ateljejo, kjer ustvarja svoje skrivnostne podobe.

Gordana Gašperin, ki je sicer tudi kostumografka pri Carmini Slovenici.

Dve krajini mariborčana Rada Jeriča.

Janez Kovačič je bil zelo vesel, da se je udeležil kolonije, ki je sicer zanj ena od mnogih.

Abdulwahab AIAwahdi prihaja iz Kuvajta, vendar pa vsaj mesec na leto preživi v Sloveniji. V Ljubljani je tudi študiral.

Maša Bersan Mašuk je odlična portretistka. V Slovenijo se je zaljubila na prvi pogled.

Matej Metlikovič, avtor antipendijske poslikave novega zunanjega oltarja na Brezjah.

Marjan Skumavc in Metka Erzar v sproščenem klepetu.

Karen Soklič je ustvarjala slike, ki naj ljudem prinesejo mir.

Gost iz Italije Adriano Velussi ob svojih delih.

Prav poseben občutek je, ko prideš v atelje. Preplavi te vonj barv, terpentina. Slike so tako različne, kot smo različni ljudje. Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino pa vse preveva še dobrota, saj so se umetniki tukaj zbrali z jasnim ciljem, pomagati družinam v stiski.
Tudi umetniki so velikokrat potrebni pomoči. Danes jih pri nas le malo lahko živi od svojega umetniškega dela, a vendar so pripravljani darovati svoj talent in čas, za tiste, ki imajo še manj.
Pravzaprav nam izprašujejo vest: "Kaj si pa ti storil za drugega?"

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino smo imeli lep večer. 15 zbranih umetnikov je delilo svoje izkušnje lepega in dobrega. To so bila prava pričevanja dobrote ljudi, ki so darovali največ kar imajo, svoj čas, za ljudi v stiski.
Tema letošnje likovne kolonije Umetniki za Karitas je bila "Nosite bremena drug drugega". Res se je pokazala velika solidarnost, velika notranja mehkoba teh ljudi. Čeprav uzmetniki velikokrat delujejo malo odmaknjeno, priljudno, celo indiferentno, pa je pogovor z njimi pokazal ravno nasprotno sliko. Za morda trdo povrhnjico se skriva mehko srce, čuteče za sočloveka.
Kulturni večer smo za spremembo vodili trije, pomočnica ravnatelja škofijske Karita Koper Jožica Ličen, umetnostna kritičarka Anamarija Sibilj Šajn in jaz. Kako se je obneslo boste preverili v začetku meseca novembra, ko bomo posnetek tudi objavili. Tokrat pa le slikovni prispevek.

Levo Nikolaj Mašukov, desno pa Jožica Ličen in Anamarija Stibilj Šajn.

Ker je bilo o letošnji gledališki predstavi Pod svobodnim soncem, že kar nekaj zapisanega na Juretovem in Matjaževem blogu, naj pri meni za spremembo spregovorijo slike.