Gospod, saj bi prav rad služil, vendar le po urah.
Rad bi hodil za teboj, vendar ne zmeraj.
Rad bi sprejel tvoj križ, vendar ne pretežkega.
Rad bi kaj žrtvoval, vendar ne sebe.
Rad bi ljubil, vendar ne preveč.
Rad bi začel, vendar šele jutri.
Gospod, ne nehaš me nadlegovati,
tvoja usta še vedno sprašujejo:
»Boš začel danes?«

Paul Roth

Na božji dlani smo.
Vsak dan, vsako noč. Zato moremo vsak dan reči: hvala.
Hvala za zdravo telo, za dar vida, sluha, hvala za vsak utrip srca, za vsak dih, za zdrav razum, za kos kruha, za dobre ljudi, za milost...
In hvala tudi za dneve preizkušnje, iz katerih lahko pridemo močnejši!
Po JZ

"Premišljeno in vestno ravna, kdor vedno misli na blagor drugih ljudi, kdor se ne peha samo za svojim uspehom in išče samo ozke osebne koristi, temveč se vpraša, kako bi lahko pomagal svojemu bližnjemu in pazil tudi na svojo čast."
Ko bi se to začelo dogajati tudi v naši politiki...

Draga domovina!
Danes ni mesta za težke besede.
Danes praznujemo.
Odprli bomo steklenico penine in nazdravili.
Kaplje opojnosti naj nam stopijo v glavo.
Sedeli bomo v krogu in se smejali, se drezali s komolci.
Še smo in še si!
Le dobri spomini naj priplavajo na površje.
Za sosede nisi velika in ne bogata.
A za nas edina in nezamenljiva. Kot mati.
Res, danes ni čas za težke besede.
Danes praznujmo.

Neka pobožna legenda pravi:“
Ko je Bog ustvarjal gore so ga angeli vprašali: „Gospod ali je v tvojem stvarstvu še kaj močnejšega, kot so gore?“
Gospod je odgovoril: „Da železo, ki jih drobi.“
„Ali je še kaj močnejšega, kot je železo?“ so spet vprašali angeli.
„Da, ogenj, ki ga stali.“
„Ali je še kaj močnejšega od ognja?“
„Da, voda, ki ogenj pogasi.“
„Kaj pa je na svetu najmočnejše?“ je zanimalo angele.
„In Gospod je odgovoril:“ Močnejša od vsega je ljubezen, ki premaga vse...“