Gospod Jezus,
preden se sklonim nad knjige, dvigam svoj pogled k Tebi.
Prosim te, blagoslovi moje učenje,
naredi iz njega pomembno delo,
ki naj se združi z napori vsega sveta.
Naj se spoji z nenehnim maminim delom in očetovimi napori za življenje naše družine.
Naj se poveže s tvojim ponižnim delom v Nazaretu in s Tvojo žrtvijo na križu.
Naj bo moja šolska klop oltar, moje učenje daritev,
ki se bo s Tvojim blagoslovom dvignila do neba.
Blagoslovi in spremljaj me, amen!

Vroči počitniški dnevi so se ohladili. Jesen je na vratih.
Učenci, dijaki in študentje zbirajo zvezke in knjige.
Prvi dnevi novega šolskega leta so najbolj zanimivi.
Snidenje s sošolci in sošolkami je veselo.
Koliko si imajo za povedati.
Prihajajo novi sošolci, učitelji, profesorji, novi predmeti, nove vaje, krožki, šport …
S tem prihaja tudi čas za dobre načrte in trdne sklepe.

Življenje ni šala, ne zabava, ne užitek, ne izpolnitev najdražjih misli in sanj ... Življenje je izpolnitev dolžnosti! (Ivan Sergejevič Turgenjev 1818 – 1883)

Na svetu je toliko lepega.
Hodimo po Stvarnikovih stopinjah v naravi.
Držimo se jih.
Poskušajmo jih odkrivati.
To nas bo pomirjalo, osvobajalo, tolažilo, reševalo …

Ne bomo se počutili več osamljeni in zapuščeni.
Čutili bomo, da nas Stvarnik vodi za roko in nam razkazuje svojo delavnico.

Da bi držal glavo pokonci, tudi kadar jo bodo vsi drugi izgubili.
Da bi zaupal vase, tudi ko bodo vsi dvomili.
Da bi znal počakati in se ob tem ne utruditi.
Da ne bi sovražil, pa čeprav bodo drugi sovražili.
Da bi znal sanjati tako, da sanje ne postanejo tvoj gospodar.
Da bi znal misliti tako, da misli ne bodo tvoj cilj.
Da bi znal pripraviti svoje srce, živce in mišice, da bi ti služili, čeprav so že izčrpani.
Da bi znal enako sprejemati največje pohvale in najgloblja ponižanja.
Da bi znal govoriti s kralji, a da ne bi izgubil stika s preprostimi.
Da ti ne bi mogli škodovati niti sovražniki niti izguba prijateljev.
Da bi znal izkoristiti sleherno minuto s pogledom na večnost ...

Človek ne sme nikoli pomisliti, da je odveč. Da je breme, napaka, da je nepotreben …
Vedno si mora izbrati neko nalogo in jo uresničevati.
Do poznih dni življenja se mora učiti in težiti za tem, da bi iz svojega življenja naredil še nekaj več.

Za to ni nikoli prepozno.
Čas je do zadnjega diha, do zadnje misli …