Druge razveseljevati pomeni, da jih postavimo na luč, sebe pa v senco.

Dobra volja je nalezljiva in vodi k uspehu.
Pa ne samo mojemu, ampak tudi bližnjih.
Z njo smo kos prenekaterim težavam!

Kjer je veliko ljubezni, je treba malo sredstev.

»Kdor pomaga drugim, pomaga sebi,« pravi star pregovor.
Če pomagamo drugim preprečevati trpljenje in pomagati po svojih najboljših močeh, lahko boljše razumemo lastne težave in lažje prenašamo lastne tegobe.
V svoji okolici prepoznajmo stisko in nanjo odgovorimo. Bodisi z delom naših rok, z denarnim darom ali s hrano in obleko.

Tako bomo pomagali drugim živeti, hkrati pa bomo storili nekaj za svoje (duhovno) zdravje.

Trdoto skupnega življenja (tako doma kot v službi) nam lahko pomaga omiliti resnična ljubeznivost.
Prijaznost je kot blazina, ki nas dobrodejno ščiti.

Smehljaj in pozdrav, odkrita beseda in naklonjenost, nas nič ne stanejo, z njimi pa se ogromno doseže.

»Čim bolj razsaja vihar, tem krepkejše korenine poganja hrast.«

Kaj nam danes, v visoko tehnoloških časih, sporoča ta stara ljudska modrost?
Samo tisti, ki je »globoko zakoreninjen v svoji veri«, bo užival njene sadove.
To je modrost, ki sega v globino in se ne oklepa površine …

Ko se zjutraj prebudim, se vselej razveselim dejstva, da živim.
Da sem.
Potem pomislim, kateri dan v tednu je, kateri datum in leto.
Nato poskušam ugotoviti, kateri dan mojega življenja je napočil.
Sledi zahvala Gospodu, ki mi je popolnoma zastonj in iz čiste dobrote podaril življenje.

To je lahko prijeten in veder začetek novega dne, ki tudi duhovno krepi in nudi dobro počutje!