Če hočemo varno prehoditi svojo zemeljsko pot, korakajmo z zaupanjem.
Zavedajmo se svojih slabosti, a vendar hodimo s pogumom.
Sveti Pavel je zapisal „Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.“ (Flp 4,13)

Ne opiramo se torej na svojo šibkost, ampak računamo na Božjo vsemogočnost!

V tem kako znamo dajati in kako sprejemati, se kaže človekova dobrota.
Darila niso samo materialna, ampak tudi duhovna.
Darujemo lahko tudi svoje znanje in sposobnosti.
Že Goethe je napisal: „Čemu bi iskal poti, če jih ne mislim pokazati svojim bratom?“

Naučimo se dajati, kajti dajati pomeni ljubiti! (papež Pavel VI.)

Današnji čas nam je prinesel veliko tehničnega bogastva, duhovno pa postajamo vse revnejši.
Televizija, internet, zabave in potrošništvo so človeka obrnili navzven in ga poplitvili.
Notranje življenje je postalo sila šibko.
Kakor hitro nastopijo težave, smo v duhovni stiski. Zato toliko terapevtov.
Imamo veliko znanja, obvladujemo veliko podatkov, a z njimi ne delamo po vesti.

Danes je Gospodov dan. Vrnimo mu njegov posvečeni značaj.

Skromnost je lepa čednost, pravi pregovor.
Prinaša pa: notranji mir.
Ves Jezusov nauk je prežet s skromnostjo.
Že njegovo rojstvo v betlehemski votlini govori o tem.
In koga si je izbral za učence? Preproste, neuke ribiče.
Bog hoče, da znajo biti tisti, ki se mu približajo, majhni.

„Učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen.“ (Mt 11, 29)

Biti dober pomeni, znati odpuščati.
Biti moder pomeni, znati prenašati trpljenje.
Biti velik pomeni, znati ljubiti.
Biti srečen pomeni, znati dajati.

Če spoznaš sebe, imaš ključ, da razumeš druge …