Rad imam jutranjo zarjo, ki naznanja beli dan.
Rad imam cvetlice, ki dvigajo svoje glave k soncu.
Rad imam slavca, ki poje pesem ljubezni v tihem večeru.
Rad imam dež, ki se preko vej razliva do žejne zemlje.
Rad k sebi stisnem otroka in pogladim njegove lase.
Rad poslušam pesmi, ki pojejo o lepotah naše domovine.
Rad imam vse okoli sebe, kar je in kar živi.
Krščanstvo je optimistično, saj v vseh preizkušnjah in tegobah vidi Božji prst. Zato se kristjani nikoli ne bi smeli predajati pesimizmu, obupu in resignaciji. Jezus je rekel: „Zato vam pravim: Ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več kot jed in telo več kot obleka?“ Mt 6, 25
„Vera ni prinesla na svet samo smisla, ampak tudi veselje.“ (Paul Claudel)
Angleški pisatelj Gilbert Keith Chesterton (1874 - 1936) je zapisal:
„Šele krščanstvo nam je razodelo skrivnost veselja. Kjer je Bog, tam je veselje, kjer Boga ni, tam ni veselja. Kristjan je vesel, ker mu vesoljstvo ni brez namena in smisla. Njemu se ni treba ničesar bati, ne smrti ne konca tega sveta. Bodimo torej veseli, da smo kristjani in otroško odkrito se veselimo božjega sveta, ki je tako lep in bogat, ter kljub teminam, ki jih je zakrivil naš greh, poln globokega in odrešilnega smisla.“
Dobra dela, lepe besede in misli, ki blagoslavljajo, nam povečujejo življenjsko srečo.
Ker nismo po naključju tu, kjer smo, ampak smo bili od vedno v Stvarnikovem načrtu, naj se hvaležnost zrcali v našem življenju.
Najbolj dejavna oblika hvaležnosti pa je veselje do življenja!
In to daje življenjsko srečo.
Sekunde se hitro vrstijo.
Kopičijo se v minute, ure, dneve, tedne, mesece in leta …
Merimo jih lahko z uro v roki, se pa sekunde tudi skoraj ujemajo z bitjem našega srca.
Ura in srce nas nenehno spominjata, da je življenje dar in da nam čas „teče“.