Vsak dan znova vzemimo kot dar. Dan nam je, da naredimo nekaj dobrega.
Lahko nam spolzi skozi prste, lahko pa ga oplemenitimo.

Lahko podamo roko tistemu, ki jo potrebuje.
Lahko smo s tistim, ki je najbolj sam.
Lahko nastavimo ramo za solze žalostnega.
Lahko se veselimo s toplino srca ...

Vsak dan znova se nam ponuja kot dar. Kot možnost, kot priložnost ...

In mi? Smo ta dar vzeli zares?

Ljubiti pomeni prositi.
Vsi potrebujemo pomoč, kajti od drugih smo odvisni.
Ljubiti pomeni darovati.
Darujemo s pozornostjo, rahločutnostjo.
Ljubiti pomeni prihiteti in pomagati.
Videti stisko in nanjo odgovoriti.

Ljubiti pa pomeni tudi sprejemati.
Sprejemati pomeni odpreti roko za dar, odpreti srce za nekoga, podati roko tistemu, ki jo sedaj, prav ta trenutek potrebuje, podati roko njemu, ki me prosi zanjo.

Življenje ni le mirno pohajkovanje, je tudi kup obveznosti, je tudi vihar nepredvidljivosti.
Da bi se tudi v nemirnih časih počutili varne, potrebujemo zanesljivo in trdno oporo od zgoraj.
Pravzaprav si tega vsi želimo ne glede na starost, spol, poklic, družbeni status, versko pripadnost …

Rožni venec osvetljuje Jezusovo življenje in nam ponuja, da vanj projiciramo svoje življenje.
Da bi se znali, kot Marija, prepustiti velikemu odrešenjskemu dogajanju.

Če še imaš očeta ali mater, ju nikar ne zanemarjaj.
Četudi imaš doktorski naslov, če si visok uradnik ali uspešen poslovnež, se ne sramuj svojega ostarelega očeta ali matere.
Če je nekdo osamljen, če trpi, zlasti če sta to tvoj oče ali tvoja mati, pozabi na vsa nesoglasja, pobotaj se in jima spet prinesi rože spomina.
Naklanjaj jima svojo pozornost, ljubezen in pomoč v težkih dneh njune starosti.

Nikoli ni prepozno za dejanje sprave.

Okleni se ideje, ki te je preblisnila.
Premišljuj o njej.
Vsestransko se poglobi vanjo.
Pretehtaj njeno uporabnost.
Počakaj, da te obsije luč razsvetljenja.
Nato se odloči.
Ko je odločitev za tabo, ko je vse premišljeno in sklenjeno, pa vztrajaj in jo izpelji. Uresniči!

Kdor zaupa vase, zmaga!