Hop, pa se je obrnil mesec. Preden sem uspel obdelati vtise z našega kolesarjenja po Slomškovih krajih in dodati piko na i, že so tu novi dogodki. Svetopisemski maraton, Ritem duha, družinski dan... Ne ostane drugega kot slediti tempu. Bo pa obujanje spominov toliko lepše!
Ritem duha - festival, ki bo letos osmič prinesel deset novih duhovnih skladb, povedel mlade v njim najbližji govorici k presežnemu, vrednotam in veselju nad življenjem, se je leta 2002 začel z željo, da bi ta novost vnesla svežino in vsebino tudi v slovenski glasbeni prostor. Velik pomen in sadove festivala lahko merimo po globini korenin (teh seveda ne moremo izmeriti, slutimo pa jih lahko), ki so jih pognale ritmično duhovne pesmi in skupine oz. izvajalci - nekatere skupine so bile sestavljene prav z namenom nastopiti na Ritmu duha.
Želja po vstopu krščanskih glasbenih skupin v širši glasbeni prostor pa ni skromna. Pa ne toliko zaradi kvalitete, čeprav se ji je v prvih letih festivala pripisovalo največjo težo. Mnogokrat upravičeno. A gre za globlji izziv, ki ga lahko reši samo čas in menjava generacij. Današnja družba je namreč zaznamovana s polstoletno mračno preteklostjo, zato povsod (ne samo v glasbi) ostro ločevanje med "nami" in "njimi", vernimi in nevernimi, med DRG in posvetno glasbo. Tam, kjer diktatura komunizma ni strašila, teh meja ni.
Lahko jih pomagamo rušiti že danes, zato je vsak, ne glede na prepričanje, vabljen nocoj v Maribor na glasbeni dogodek, poln duha in ritma.
