Marija se je odpravila v gore in vsa polna Svetega Duha pozdravila Elizabeto. Glas pozdrava je prišel do njenih ušes in Sveti Duh jo je "prešinil", da se je zganilo dete v njenem telesu.

Kakšna radost je srečati človeka, polnega duha, kot rečemo. Kako lepo je videti njegov sijaj, čistost in jasnost. Takšno polnost, kakršen je bil Marijin Magnifikat, je doživela le Elizabeta (in njen otrok).

Vnebovzetje Marije = trdno upanje in tolažba potujočemu božjemu ljudstvu.

Ali je ob taki veri, kot jo je imelo preprosto dekle, ki je sprejelo človeškemu umu nedojemljive dogodke, božje načrte, sploh čudno, da je bila ob smrti v nebo vzeta?
Marija je umrla, kakor umirajo vsi ljudje, a njeno telo ni strohnelo v grobu, ne čaka več vstajenja. Takoj po smrti jo je Jezus obudil in Marija je zaživela novo, lepše življenje po duši in telesu, ki traja vso večnost pri Sinu v nebesih.

This entry was posted by and is filed under Besedni utrinek. Tags: marijino vnebovzetje, utrinek

No feedback yet


Form is loading...