Blažev blog

Odkar se pripravljam na našo Srebrno diagonalo, na cesti opazim veliko več kolesarjev. Cestnih seveda, na specialkah. Eni bolj opremljeni kot drugi, nekateri v skupini, večinoma sami. Razume se, da so pozdravi namenjeni zgolj svojim, Bog ne daj, da bi specialkar pozdravljal gorskega kolesarja ali obratno. Ko smo se pred kakšnimi 25 leti kot srednješolci s kolesi klatili naokrog, smo bili sami. Če pa smo že srečali kakšnega prav tako osamljenega kolesarskega vandrovca, sploh ni bilo pomembno, kakšno kolo ali opremo je imel. Pozdrav je bil prisrčen, tak, ki ti je dal potrditev: evo, tudi ta potuje in razmišlja podobno. Drugi časi.
Danes sta rekreacija in šport trendovska zadeva. Prste imajo seveda vmes trgovci in modna industrija, ki človeka prepričuje, da je zdravje vse. Na reklami za nek fitnes center piše: "Samo eno telo imaš." To mora biti seveda v vrhunski formi, izklesano in popolno. Antično razumevanje povezanosti telesa in duha (mens sana in corpore sano) je ostalo nekje na zaprašeni polici. Verjetno sem preveč črnogled. Nikakor ni slabo, da se ljudje zavedamo pomena gibanja, zdravega načina življenja in da poskrbimo za svojega "brata osla". Vseeno pa se zdi, da bi bil v duhu časa napis "Samo eno dušo imaš" veliko težje sprejemljiv in dojemljiv. Sam bi ga bil vesel.
O športu, duhovnosti in Cerkvi sem se nedavno pogovarjal s p. dr. Andrejem Šegulo, prav tako navdušenim kolesarjem. S kolesom se je že odpeljal v Assisi (in ga dosegel v treh dneh), v majhni skupini pa odpotoval iz Ljubljane v Fatimo. Kolesarjenje, pravi, je nadvse primerno za molitev, meditacijo, razmišljanje. Ko se za teboj vije dolga siva cesta in je pred teboj nekaj podobnega, se človek lahko zatopi, stopi v stik s seboj in z Bogom. In s tem se popolnoma strinjam.

Zato tudi ne morem reči, da sem za diagonalo treniral. Ta oznaka pritiče profesionalcem. Jaz sem kolesaril, razmišljal, odklopil možgane, imel čas zase... In popolnoma jasno mi je, da sredino celodnevno poganjanje pedal nima kaj dosti z zdravjem. Prvih nekaj ur že, potem pa se bo začelo boleče presedanje in vztrajno prepričevanje telesa, naj zdrži, čeprav ni bilo ustvarjeno za to. In bodite brez skrbi: namen naše Srebrne diagonale ni promocija zdravega načina življenja. Pa če se sliši še tako moderno in popularno.

* Zgoraj na sliki je postanek, ki nama bo z Andrejem J. ostal v lepem spominu. Prejšnji teden sva se med kolesarjenjem po Savinjski dolini ustavila v Šport centru Prodnik in napolnila rezervoarje. Testenine z jurčki, neprekosljivo. Postregla nama je kar šefica. Fanika, hvala!