Blažev blog

V teh dneh, ko so vse oči uprte v Vatikan in bodo kmalu tudi v novega papeža, so, kljub temu da je že zapustil Petrinski sedež, misli tudi pri papežu emeritusu Benediktu XVI.

Zanimiva se mi je zdela podrobnost iz Benediktovega življenja, ki jo je objavil Scott Hahn, soavtor knjige Vse poti vodijo v Rim (Družina, 2004).

29. aprila 2009 je papež Benedikt XVI. naredil nekaj precej presenetljivega, a je to ostalo v veliki meri neopaženo. Tega dne se je ustavil v Aquili, v Italiji in obiskal grob srednjeveškega papeža sv. Celestina V. (ki je živel med letoma 1215 in 1296). Po kratki molitvi je papež pustil svoj palij, znamenje avtoritete rimskega škofa, na grobnici papeža Celestina V.

15 mesecev kasneje, 4. julija leta 2010, je Benedikt XVI. spet zavil s svoje poti, tokrat zato, da bi obiskal stolnico v Sulmoni blizu Rima in tam molil pred relikvijami istega svetnika Celestina V.

To podrobnost je takrat opazilo malo ljudi.

Šele sedaj lahko bolje razumemo, kaj bi lahko to pomenilo. Gotovo je šlo za več kot zgolj pobožno dejanje oz. za molitev. Bolj verjetno je, da so bile te globoke in simbolične geste zelo osebnega značaja, s katerimi je posredoval sporočilo, ki bi ga kot papež zelo težko podal na drugačen način.

Leta 1294 je bil ta človek (z osebnim imenom fr. Pietro Angelerio), vsem znan kot pobožen in svet duhovnik, izvoljen za papeža nekako proti njegovi osebni volji. To se je zgodilo tik pred njegovim 80. rojstnim dnem. (Za primerjavo: kardinal Ratzinger je bil star 78, ko je bil leta 2005 izvoljen za papeža). Samo 5 mesecev po tem, ko je izdal uradni odlok, ki je omogočal, da odstopijo (ali se odpovejo službi, tako kot drugi posvetni voditelji), je papež Celestin V. to možnost izkoristil.

Tudi papež Benedikt XVI. se je, kot je znano, odločil, da sledi zgledu svojega častitljivega predhodnika...