Vsi se spomnimo, kako so poleti pred parlamentarnimi počitnicami od vsepovsod prihajala opozorila pred še kako vročo politično jesenjo. Res se je dogajalo marikaj, a hkrati nič zelo drugačnega od prej - do zadnjega novembrskega tedna, ko se jesen poslavlja. Tik pred drugim krogom predsedniških volitev. Zavrelo je v Mariboru, Ljubljani in drugod. Ulica. Ko se je zdelo, da pri nas samo spremljamo izgrede drugod in ko so mnogi ugibali, zakaj pri nas ni mogoče mobilizirati ljudstva (apatija, vsi negativno energijo sprostijo na raznih forumih, kjer kar mrgoli pljuvanja in nestrpnosti), so se protesti zgodili tik pred odločilnim krogom volitev. Lahko bi se že prej.

Predvsem zato, ker je zdaj sporočilo nejasno, zmes protestnikov pa zapletena: nekje se je vse začelo in težko je verjeti, da gre (ob celostni grafični podobi protestov po vsej državi) za spontan začetek ali pa vsaj za spontano širitev. Tu so igrala socialna omrežja pomembno, morda ključno vlogo. Hkrati pa so se med množico na prvem ljubljanskem protestu pojavili poslanci PS in ljubljanski župan. Koristolovci ali (so)akterji?

Druga je skupina miroljubnih, ki sporoča: dovolj je neiskrene, koruptivne, klientelistične politike, vsi ste isti: vsem gre za oblast, podpiranje svojih in za podpihovanje sovraštva do druge strani. Danes so pripenjali vrtnice policistom in zahtevali (tudi) zanje višje plače. Odigrali so najbolj pozitivno vlogo, a bojim se, da njihovo sporočilo ne bo odmevalo, saj ga je prekrilo nasilje.

Zanj so odgovorni tretji, huligani, hujskači in ekstremisti. Zelo verjetno aktualno politično dogajanje spremljajo med igranjem spletnih igric ali brezciljnim brskanjem po takšnih ali drgačnih straneh in družabnih omrežjih. Zanemarjeni mladi, ki jim ni nihče povedal, da jih ima rad. Otroci brez staršev, odsev družbe, v kateri živimo. In v kateri ne vidijo vizije.

Zato je pravzaprav vprašanje, kdo je resnično odgovoren, kje in kdaj se je vse to začelo. Politika brez vrednot, ustvarja družbo brez vrednot. Če bomo začeli s spremembami na pravem koncu, potem je takšno očiščenje kot dež na presušeno zemljo. Gotovo pa celjenje, zdravljenje ali popravljanje napak ne bo stvar enega tedna, meseca ali leta...

This entry was posted by and is filed under Razmišljanje, Dogodki.

No feedback yet


Form is loading...