Ko sem nekje sredi decembra dobil elektronsko pošto gospe Mojce Luštrek, sem ga v naglici preletel in nastavil v glavi - odgovori pozneje. Prišli so prazniki in nabrala se je nova neodgovorjena pošta. Slab mesec kasneje sem brskal po "slabi vesti" in naletel na prijazen odziv na oddajo Doživetja narave, v kateri sem prebral pesem Mojce Luštrek. Temu odzivu je bilo dodano vprašanje: "Poznate Margaret Davis? Če je še niste imeli za sogovornico, vam jo vsekakor toplo priporočam." Ko sem prebral njen intervju z Angležinjo, ki je prišla iz radovednosti in ostala (tudi) zaradi naših gora, sem vedel, da je skrajni čas za odgovor.

Gospa, ki že 40 let živi v Sloveniji (sicer brez državljanstva, čeprav je leta 1991, ko si je kdo poiskal tudi varnejše zavetje med vojno, ostala pri nas in ponudila prevajalsko pomoč Slovenski tiskovni agenciji) je takoj pristala in z veseljem prišla na pogovor. Izbrano izražanje, tekoča slovenščina in veselje nad življenjem- tako bi na kratko strnil svoj prvi vtis. Seveda je mojo pozornost pritegnilo tudi  njeno navdušenje nad gorami (celo alpinizmom)...

Nekaj dni po snemanju oddaje sva se srečala na dobrodelnem dogodku, ki ga je pripravila Svetopisemska družba. Vrnil sem jih plošče (2 vinilki in nekaj CDjev), ki jih je posodila za oddajo. Prinesla pa je tudi paketek Typhoo čaja, ki ji njen najljubši, pri nas pa se ga (menda) ne dobi. Prvič se mi je zgodilo, da mi je čaj podarila Angležinja - in čeprav črni čaji niso na prvem mestu mojega okusa, potrjujem, da je izvrsten. Kako bi sploh moglo biti drugače?! Hvala za zelo prijeten pogovor, Mojci L. pa za posredovanje. Upam, da se naše poti še kdaj srečajo.

This entry was posted by and is filed under Čaj, Oddaja.

No feedback yet


Form is loading...