Blažev blog

... ko sem se danes zvečer vrnil iz službe domov, sta me čakala otroka, oba pripravljena za spanje. Čevlje sem komaj uspel sezuti, tako močno je bilo pričakovanje. Presenetila pa me je odločnost Sare, ki je kazala na polico s knjigami in se drla. Lepo sem ji razložil, da so šle knjige že spat (so jih z ženo kar nekaj pregledali pred mojim prihodom), a se ni dala tako zlahka odpravit. Ko sem nekaj pozornosti namenil starejšemu Vidu, je mala odločno vzela knjigo Medo Jaka na kmetiji s police, jo odnesla na kavč in mi s prstom še bolj odločno kazala (punca zaenkrat obvlada samo besedi "mama" in "ojej!", na svojo prvo besedo "ata" je popolnoma pozabila, Bog ve, zakaj...), da se moram usesti in z njo pogledati knjigo. Ni kaj, vedno bolj ji je jasno, kaj hoče... Nam pa tudi.

... očitno sem nazaj tudi na blogu. Jože je najavil post (čeprav lahko zvestim bralcem, ki hudo pogrešajo njegovo pisanje, prišepnem, da ga lahko še vedno berejo drugje). Zadnjič pa me je presenetil Gregor Čušin, ki me je spodbudil z besedami: "Pa daj, zapiši že kaj.. nazadnje si napisal velikonočno voščilo, potem še neko pesmico, nato pa se je končalo..." Hja, sem si rekel, če pa slavne osebe to berejo, potem pa res moram še kaj napisati.

... tako je rekla tudi reka Iška, ki je postala slavna v nekaj dneh samo zato, ker je izginila. No, zdaj je že nazaj. Tok se vrača v staro strugo. Kako pa bo z njeno slavo v prihodnje, pa je težje povedati. Če bo hotela spet v ospredje, se bo morala "zamaskirati" kako drugače oz. si izmisliti kaj novega. Pri ljudeh gre pač tako...