Blažev blog

Današanji evangelij govori o množicah, ki so spraševale tistega, ki ni vreden odvezati jermena njegovih sandal, kaj naj storijo. Prihajali so se krščevat k Janezu Krstniku in ga spraševali, kaj zdaj, kako naj živijo, kam naprej v življenju. Svetoval jim je, naj bodo dobri, skromni in strpni. In jih seveda usmerjal na Odrešenika: "Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene...on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju".

Kako zares so prvi kristjani vzeli krst! Danes je žal nemalokrat obred zminimaliziran na tistih nekaj minut, ker je pač to treba narediti in ker se bo šlo potem na dobro kosilo. Sploh pa gre krivulja števila krstov (ob upadu rojstev) strmo navzdol.

V prvi Cerkvi je obred krsta pustil globoke sledove v krščencih in tistih, ki so sodelovali pri slavju. Na krst so se morali pripravljati več let. Kot piše v svoji knjigi Anselm Grün, so ljudje v novem življenju po krstu doživljali nasprotje nesmiselnega in brezbožnega početja, ki je zaznamovalo zadnje obdobje antičnega sveta: "panem et circenses (kruha in iger)"! To je bila doba propadanja, ko se je izgubil smisel življenja in se je vse vrtelo okoli radovednosti in vzburljivih doživetij, okoli užitkov in zabave. Je treba iskati vzporednice z današnjim časom?

Krščenci so se iztrgali iz tega praznega početja, da bi našli novo življenje. Pred samim slavjem in obredom so celo noč bedeli, potem pa so goli stopili v krstno kopel, kjer so jih trikrat potopili v vodo. Odpovedali so se zlu in življenju daleč od Boga ter se odločili odmreti svetu in se več ne opredeljevati po uspehih in osebnih dosežkih, po užitkih in prestopkih, temveč izključno po Kristusu.

Naša Sara in Pija (sestrična) sta preteklo in to nedeljo postali deležni te milosti in nove orientacije zemeljskega bivanja. Na smerokazu piše: "SMER NEBESA".