Tempus fugit. To smo ugotavljali na srečanju nekdanjih sošolcev latinščine, tečaja ki smo ga obiskovali kot osnovnošolci. V petem razredu osnovne šole smo začeli in od tega je danes več kot 20 let. Ob tej številki se sam sebi zazdim star...
Navado srečanj smo bolj ali manj redno gojili skozi leta in jo nekako umestili na konec februarja, ko praznuje "magister noster". Tudi danes je bilo tako, le da smo se tokrat prvič premaknili iz Ljubljane in da smo se nabrali v lepem številu, skupaj z otroki. Prav zaradi teh "dodatkov" (otrok je v tej druščini že 5), je bilo današnje srečanje drugačno. Manj je bilo poglobljenih razprav, ki smo jih bili vajeni z br. Miranom, tudi manj umirjenega klepetanja in smeha ob raznih šalah.
Zato pa smo se dobro sprehodili do lepe cerkvice Marije Snežne, ki stoji na vzpetini nad Gočami. In vsekakor smo se pri gostiteljih (hvala!) na Gočah dobro počutili in prav tako dobro jedli. Na naslednjič!


Pogled na Goče


Zbrani (skoraj vsi) pred cerkvijo Marije Snežne

This entry was posted by and is filed under Izlet.

No feedback yet


Form is loading...