Blažev blog

Bežen pogled in nadaljevanje hoje v začrtano smer, iskanje primernega trenutka za neopažen prehod mimo ali pa odgovor:"Tudi mi bomo kmalu družina v stiski..." Pa tudi: "Seveda, saj zato smo sploh prišli" ali "kaj pa najbolj potrebujejo?" in "ali lahko dam kar denar?". To je nekaj najpogostejših odzivov, ki smo jih bili sodelavci v soboto deležni. Šlo je za sklep akcije "Dobro delo dobro dene", s katero smo vse leto (ob jubilejnem 20-tem letu radia vsakega 20-tega v mesecu) zbirali za 8 družin, hkrati pa so v programu odmevale tudi različne tematske zgodbe.

Tudi mene, sploh ko se mudi, različni aktivisti, ki me nagovorijo sredi poti, ne razveselijo. Prej nasprotno. Pa tudi precej nezaupljiv sem, priznam. Strah, da bi me kdo "okoli prinesel" ali me imel za lahek plen, je včasih večji od trezne presoje. Zato je bilo zdravilno znajti se na "drugi strani". Torej tam, kjer si ti v vlogi, ko nekaj ponujaš, vabiš, iščeš pozornost in odziv. Vedeli smo, da delamo skupaj za dobro stvar, da želimo po svojih močeh pomagati. Kako blagodejni so bili pozitvni in radodarni odzivi! In kako hitro se pokaže, kdo je odprtega srca in kdo sumniči, preiskuje, taktizira ali zavrača... Pa ne obsojam nikogar, tudi tistih ne, ki so nas nekam poslali. In tudi ne gospoda, ki je glasno sporočil, da ima on o takih stvareh svoje mnenje, da se namreč socialni problemi nikakor ne rešujejo tako. Seveda, tudi nam bi bilo v neizmerno veselje, če bi živeli v družbi, kjer ne bi bilo revščine in stisk. A te bodo vedno med nami. In nikoli ne veš, kot je tudi rekla neka gospa, kdaj boš sam na "drugi strani". Zato se s teoretiziranjem človek samo postavi nad vse to. Od tam gleda na stiske drugih z neke svoje, vzvišene dimenzije. Četudi ima v splošnem prav, je osebno mrtvega srca. S tem, ko je nekdo v voziček pristavil konzervo, zavitek priboljškov ali plenice, je prispeval del sebe. In če bi to storil vsak (tudi sicer pri soočanju s stisko), bi morda res premaknili voz v celotni družbi. Mi smo ga premikali vse leto in ne bi nam uspelo brez vas, dobri ljudje!