Topli aprilski dnevi vabijo na prosto - od mladih, ki bolj ali manj ležerno uživajo na obrežjih Ljubljanice (danes sem prekolesaril mesto, zato vem), pa do upokojencev, ki v dopoldanskem času v popolni bojni opremi (čelada, dres, kolesarski čevlji) veselo pedalirajo naokrog. Misel mi je ušla na včerajšnjo predstavitev dveh novih pohodniških vodnikov, ki so ju predstavljali v Konzorciju. Tudi Čudovita obzorja Slovenije in Kekčeva potepanja vabita v naravo (nekaj več o njiju v tokratni - 8.4.2011 - oddaji Doživetja narave). A kakšno zvezo ima zdaj vzhičenost nad pomladjo in naravo s slabostmi digitalne dobe (naslov tokratnega posta)? Bom razložil. Bil sem torej na tiskovki (predstavitev vodnikov) in seveda ni bilo nič drugače kot drugje. Fotograf(i) v prvi vrsti, pod njim(i) foto oprema, vse naokrog pa škljocanje do onemoglosti. En in isti statični prizor: avtorji in moderatorki, vsi sedijo in vse, kar se spreminja, je njihova obrazna mimika. A kanonada fotografiranja se ne ustavi. Ko že mislim, da bo konec (navsezadnje se vse to škljocanje sliši tudi na mojem zvočnem posnetku), navdušeni fotograf samo zamenja objektiv in zadeva se spet začne... Oh, kje so časi fotografskih filmov, kjer je bilo treba vsaj malo pomisliti, preden si pritisnil na sprožilec?!! In kam gre pridobljeni čas za razvijanje filmov in slik? V izbiranje prave slike izmed stotine skoraj enakih posnetkov. Je to res pridobitev?
Moj edini posnetek s tiskovke. Pa da ne bo bom samo tarnal. Splača se odpraviti na katerega od izletov, ki so predstavljeni bodisi v pohodniškem vodniku bodisi v družinskih potepanjih!
This entry was posted by and is filed under Razmišljanje. Tags: foto session, popotni_ki vodnik, slabosti digitalne fotografije

No feedback yet


Form is loading...