Andreju... (0 photos)
Bilo je leto 1995, ko sva oba prikolesarila na izhodišče prvih terenskih vaj na Šmarno goro. Sledila so študijska leta, ko so se poti tako in drugače bežno križale, predvsem v povezavi z gorami. Andrej je zavil v resni alpinizem, srečevali smo se tu in tam na planinskem društvu. Vedno resen in predan in takšnega imam v spominu tudi, ko sva se srečala v Tamarju, tri dni pred njegovo odpravo v Kirgizistan. Omenil je, da se je zaplezal, zdi se mi, da nekje pod Jalovcem... Zaželel sem mu srečno na odpravi in da se po njej seveda slišiva, da bo prišel povedat, kako je bilo. Čutil sem, da je imel predpotovalno tremo, negotovost pred odhodom.
Po uspešni odpravi se je res oglasil in o svojem plezanju s Tinetom Marenčetom spregovoril tudi v oddaji Doživetja narave.
Kasneje sva se slišala v zvezi z osvajanjem osemtisočakov Nives Meroi in Romana Beneta, s katerima je bil Andrej povezan. Obvestil je tudi o tragični nesreči Luca Vuericha.
Le dobro leto po tej nesreči trbiškega alpinista in prijatelja, se je prav tako v belih prostranstvih poslovil Andrej. Nepričakovano, prehitro in boleče je zarezala vest.
No feedback yet
Form is loading...