Matjažev blog

Danes je god svetega Jožefa, zavetnika slovenskih dežel, družin, otrok, zakoncev ..., danes praznujemo očetje. Postati oče je relativno lahko, biti oče je dosti težje. Čutiti z otroki in družino, nuditi varnost in biti zanje blagoslov.

K razmišljanju so me spodbudile besede Metke Brozovič.

Iščem očeta

... iščem očeta, ga je kdo videl?
Ne, ne tistega tam, ki ima veliko časa
... za sestanke, pomembne pomenke,
za internet in važne zmenke.

Ne tistega tam, ki se pozno iz dela vrača,
ki v sklade vlaga,
ja, v sklade, ne vame!
On pravi, da to dela zame ... a jaz čutim drugače.

... iščem očeta - ga je kdo videl?
Ne, ni ga doma ... čeprav ... kdaj pa kdaj pride nekdo,
ki pravi, da je moč oče,
ki pravi, da vse bi mi dal! ... Jaz čutim drugače.

Iščem očeta, ki bi hodil z mano po jutranji rosi,
me v tratah razkošnih bi peti učil.
Kakor sonce bi v srcu toplo mi postalo.

Namesto po tratah pojočih
jaz hodim v glasbeno šolo, k baletu, k tečaju francoskemu ...
Ja, to je pomembno, pravi moj oče ... a jaz čutim drugače.
Jaz čutim, da rada bi imela očeta.

Oče, če si tu nekje,
če slišliš ta krik, ki mi v srcu odmeva,
pojdi z menoj med trate razkošne,
da čutil boš kdaj kakor jaz.

V ponedeljek sta dekleti iz vrtca prinesli pozornost za mamico, danes za mene. V ponedeljek je bil mednarodni dan žena, danes je god 40 mučencev. Pozornosti sem bil vesel, razmišljam pa: zakaj danes, kot oče se ne počutim mučenec, zakaj pa žena ni mučenka? Da ga je žena dobila v ponedeljek, še nekako razumem, čeprav bi pozornost sodila edino 25. marca, ko tudi v Sloveniji praznujemo materinski dan. Morda se v vrtcu nočejo ideološko opredeliti, ker je 25. marec Marijino oznanjenje - katoliški praznik. Nad tem sem razočaran, škoda se mi zdi, da otroke begam(j)o. No, doma bomo materinski dan zanesljivo praznovali 25. marca.

Več... »