Zvili so rdečo preprogo, pomili kozarce za penino, dame so vrnile bleščeče toalete, mercedesi so v garaži ... Za nami je letošnja parada navideznega blišča, za nami je podeljevanje zlatega kipca, ki si vse od nastanka želi biti pomemben, zaželjen, odmeven. Pravzaprav mu vse našteto kar uspeva, bi si človek mislil. Predvsem, če bi sledil vsemu pompu, ki obdaja Viktorje. Veliko je slišati o tem kako prazna je vsebina bleščečega dogodka, kako pretirano napihnjeno je vse, kar obdaja naše medijske nagrade. Pa ne bom o tem... Ne! Rad bi se le zahvalil za glasove, ki ste jih namenili meni, z menoj pa vsem sodelavcem, ki pripravljamo radijski program, ki je vaš spremljevalec.
Naj bo tako ali drugače, nominacijo za nagrado Viktor '08 razumemo kot dokaz, da imamo zveste poslušalce in, da imajo oni radi tisto kar počnemo. Hvala za glasove, hvala za zaupanje, hvala za poslušanje.
Prve nominacije sem bil deležen leta 2000. Vmes je devet zanimivih, z radijskimi dogodki bogatih let. Vesel sem, da smo v tem času postali naveza, ki je ne pretrgajo napadi komercialnega, ne oslabijo menjave političnih sistemov in ne napadi na naše vrednote. Lepo je vedeti, da za tvojim delom stojijo poslušalci, ki so tudi čez dan veseli slovenske glasbe, ki na radijskih valovih iščejo tudi duhovno vzpodbudo in se zavedajo, da se prave vrednote s časom ne spreminjajo. Med svetlimi spomini na naše radijsko delo so mnoge uspele dobrodelne akcije, koncerti, počitnice, pa tudi nagrade. Hvala za vse! Predvsem pa hvala za zvesto spremljanje našega dela iz dneva v dan. Skup' držimo, pa bo šlo!
