Juretov blog

Zakorakali smo v mesec februar, ki, kljub skopo odmerjenim dnem v koledarju, prinaša marsikaj. Rad bi opozoril ves svet;), da bo prinesel tudi Pustno Sobotno iskrico, pustni ples z dobrim namenom. Tradicija dobrodelnosti v sodelavcih Radia Ognjišče zbuja ponos! Na poslušalce in storjeno dobro, ki v misijonskih deželah sveta lajša dni mnogim, za katere živijo in delajo slovenski misijonarji.

Z veseljem se spominjamo akcij, ki so v minulih letih pomagale misijonu v Zambiji, preganjale lakoto na Madagaskarju, prav tja poslale buldožer ... Zgradili smo šolo v Kambodži, nekaj učilnic v Paragvaju in še kaj! Lepa plat radijskega dela se zrcali v omenjenih spominih, ki budijo tudi nova pričakovanja.

Pustna Sobotna iskrica bo letos na pustno soboto, 13. februarja, v Športni dvorani Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Ples se bo začel ob 13. uri, z nami bo Čarovnik Grega. Pomagali mu bodo glasbeniki iz naših vrst in glasba, ki tudi sicer lepša podobo naših oddaj.

Vstopnine ne bo, darovi za krof in še kaj, pa bodo v celoti namenjeni Brazilji. Tam, v Amazoniji, deluje s. Agata Kociper, ki bi s pomočjo Pustne Sobotne iskrice rada preuredila nekdanjo bolnišnico v delujočo ambulanto, kulturno – obrtniški center in kupila čoln ali dva. Z njima bi lažje obiskovala bolnike in otroke v osrčju Amazonskega pragozda.

Naj dodam, da bomo sredstva, prek telefonov, zbirali že od devete ure naprej. Na pustno soboto! Vabljeni v našo družbo, najlepše posamezne in skupinske maske bodo nagrajene! Pustni ples z dobrim namenom vabi! Trinajstega ob trinajstih ...

s. Tadeja in otroci, ki smo jim pomagali lani. Ti šment, srečni so tudi brez učilnic;)

V tem koncu tedna smo, kot že rečeno, z Radiem Plamen na poti. Napovedovali so sneženje, napovedi so se uresničile. Skrbelo nas je kako bo s premagovanjem kilometrov v snegu. Rad vozim, rad sem voznik, rad sem motorist.

Vem, da se včasih premalo zavedam nevarnosti, ki jih prinaša promet. Od nekdaj pa sem jezen na tiste, ki pijejo in vozijo. Pijejo alkohol, se ve. Ne razumem junakov, ki živijo v prepričanju: "Če kaj malega spijem, sem še boljši voznik!".

Poglejte kaj sem našel na spletu. Hudo je! Filmček ni najkrajši, ne najbolj prijazen. Pa nič ne de. Pomaga krepiti zavest: "Ko pijem, ne vozim!"

Za Kozjansko ste gotovo že slišali, kajne? Nič dobrega, verjetno. Od majhnega sem večkrat slišal o "najmanj razvitem delu dežele". Kot tako nam Kozjansko predstavljajo mediji, o nerazvitosti so govorili v šoli ... O prijaznih ljudeh, lepi pokrajini in ovinkasti odmaknjenosti pa nisem vedel veliko. Do predvčerajšnjim.

Marljivi kulturnik (dejaven na stotih področjih) Marjan Marinšek me je namreč povabil za gosta v Kozje. Literarni večeri (v njegovi organizaciji) enkrat na mesec zberejo kakih 50 prijaznih ljudi, ki bi radi slišali kaj novega. Doslej se je zvrstilo 14 večerov. Bil sem prvi gost, ki ni napisal knjige. Dejstvo, da sem se znašel na seznamu pesnikov, pesnic, publicistov in podobnih mojstrov, mi je vlivalo skrb. Pa ni bila potrebna. Krpan je (v predstavi) županu odsekal glavo, Jure je pokramljal s prijazno mladenko, pa je bilo! Hitro je minila ura in pol, zadovoljni obrazi in topli stiski rok so bili lepo plačilo.

Je pa odmaknjeno, to Kozje! Od Šentjurja ga loči en kup ovinkov. Ovinkov, nad katerimi so poleti gotovo navdušeni motoristi. Kar nekaj vzponov, spustov, čudoviti razgledi.

Ker se ve, da je pred računalniškim zaslonom dobro tudi malo pomigati, pripenjam še fotografijo, ob kateri bo treba razmigati vrat;) Tole, poglejte, je večerni pogled na enega izmed hribčkov, ki sem jih pustil za seboj, ko sem jo mahal proti Kozjem.

Ta konec tedna bo Radio Plamen znova na poti. Čakajo nas Pivka, Ambrus in Spodnja Idrija. Prihajajo nove priložnosti za smeh, dobro voljo in krepitev prijateljskih vezi. Tudi med sodelavci Radia Ognjišče.

Marsikaj luštnega smo že doživeli na teh naših gledaliških rajžah po Sloveniji. Radio Plamen je lahko lepa podlaga za marsikaj. Njegov plakat pa tudi. Dokaz:

Takole so našo komedijo uporabili kot podlago za oznanilo sofaranom, da je ena izmed njih odšla v „boljšo družbo“. Saj, tu doli je res marsikaj narobe in težko ... Zato pa: vabljeni na ogled naše komedije, ki dnevu vzame nekaj teže!

Imam(o) službo, ki nam veliko da. Danes nam je dala (tudi) sončni Krvavec. Prav veliko se nas je nabralo. 15 nas je vijugalo po lepo urejenih strminah smučišča, ki kar dobro "zmatra", četudi njegove poljane, pravijo, niso primerljive s planjavami Dolomitov, Avstrije, Francije in ostalih "fancy" klancev. Dva utrinka:

Miha in Marko v elementu:

Sončna sedežnica:

... ki izgleda precej drugače, kot tista na Golteh. Pred tedni:

Radio, hvala! Sodelavci, enako. Za družbo! Marjan, tebi pa za menjavo. Vrnem, obljubim;)