<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?><!-- generator="b2evolution/6.9.7-stable" -->
<rss version="2.0" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/" xmlns:admin="http://webns.net/mvcb/" xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom">
	<channel>
		<title> - Latest Comments on Begunci</title>
		<link>http://blog.ognjisce.si/jozeb/?disp=comments</link>
		<atom:link rel="self" type="application/rss+xml" href="http://blog.ognjisce.si/jozeb/?tempskin=_rss2&#38;disp=comments&#38;p=3139" />
		<description></description>
		<language>sl-SI</language>
		<docs>http://backend.userland.com/rss</docs>
		<admin:generatorAgent rdf:resource="http://b2evolution.net/?v=6.9.7-stable"/>
		<ttl>60</ttl>
		<item>
			<title> Tadeja [Obiskovalec] in response to: Begunci</title>
			<pubDate>Tue, 01 Dec 2015 06:59:04 +0000</pubDate>
			<dc:creator><span class="user anonymous" rel="bubbletip_comment_3475">Tadeja</span> <span class="bUser-anonymous-tag">[Obiskovalec]</span></dc:creator>
			<guid isPermaLink="false">c3475@http://blog.ognjisce.si/</guid>
			<description>&lt;p&gt;Ko je  val beguncev  prvi vikend zaznamovali našo deželo je bilo nekje v začetku šolskega leta. Sedela sem s svojo družino pri nedeljski sveti maši in otroci so prinašali pred oltar torbice za blagoslov. Vse je potekalo po ustaljenem redu, kot že vrsto let do sedaj. Otroški pevski zbor, zahvala za začetek šolskega leta, berila, evangelij, pridiga, blagoslov torbic...vera, prošnje...Čakala sem, ali se bo kdo spomnil in povedal eno samcato prošnjo za begunce, ki so tako blizu nas, tam na cesti, na travnikih, daleč od svojih domov, od svojih travnikov, od številnih svojih prijateljev sorodnikov....Nič se ni zgodilo. Zaključili smo mašo, povedali so obvestila...v meni je naraščal nemir, opogumila sem se, ni mi dalo, da se ne bi dvignila. &quot;Ljudje, begunci so tam zunaj, zmolite prosim z menoj en Oče naš.&quot; Zmolili smo. &lt;br /&gt;
Ampak povem vam, ko sem stopila pred cerkev, med moje prijatelje v Kristusu...sem imela čuden občutek. Nihče, pa je bila cela cerkev polna, me ni ogovoril, ni povedal, prav si storila, da se je vsaj nekdo spomnil, ne...tiho je bilo, imela sem občutek, da so imeli nekakšen knedelj v grlu, morda je to strah pred neznanim, ..., ali pa tisto,zakaj so že tukaj, zakaj motijo naš mir...ne vem... &lt;br /&gt;
Vem samo to, da želim biti najprej človek. In da ne verjamem teoriji zarote, da je vse skupaj narejeno, plačano...Verjamem, da gre za veliko stvar, za premike velikih množic ljudi, ki so že in bodo zaznamovali zgodovino, tudi naš evropski svet.  Kako, pa je v veliki meri odvisno tudi od nas. &lt;br /&gt;
&quot;Ne bojte se, z vami sem vse dni do konca sveta!&quot; nam kliče On. &lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Včeraj sva z možem ( argentinskim Slovencem, sin beguncev...)  poslušala tole pesem.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=BcHLxJWRMCo&quot; rel=&quot;nofollow&quot;&gt;https://www.youtube.com/watch?v=BcHLxJWRMCo&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>Ko je  val beguncev  prvi vikend zaznamovali našo deželo je bilo nekje v začetku šolskega leta. Sedela sem s svojo družino pri nedeljski sveti maši in otroci so prinašali pred oltar torbice za blagoslov. Vse je potekalo po ustaljenem redu, kot že vrsto let do sedaj. Otroški pevski zbor, zahvala za začetek šolskega leta, berila, evangelij, pridiga, blagoslov torbic...vera, prošnje...Čakala sem, ali se bo kdo spomnil in povedal eno samcato prošnjo za begunce, ki so tako blizu nas, tam na cesti, na travnikih, daleč od svojih domov, od svojih travnikov, od številnih svojih prijateljev sorodnikov....Nič se ni zgodilo. Zaključili smo mašo, povedali so obvestila...v meni je naraščal nemir, opogumila sem se, ni mi dalo, da se ne bi dvignila. "Ljudje, begunci so tam zunaj, zmolite prosim z menoj en Oče naš." Zmolili smo. <br />
Ampak povem vam, ko sem stopila pred cerkev, med moje prijatelje v Kristusu...sem imela čuden občutek. Nihče, pa je bila cela cerkev polna, me ni ogovoril, ni povedal, prav si storila, da se je vsaj nekdo spomnil, ne...tiho je bilo, imela sem občutek, da so imeli nekakšen knedelj v grlu, morda je to strah pred neznanim, ..., ali pa tisto,zakaj so že tukaj, zakaj motijo naš mir...ne vem... <br />
Vem samo to, da želim biti najprej človek. In da ne verjamem teoriji zarote, da je vse skupaj narejeno, plačano...Verjamem, da gre za veliko stvar, za premike velikih množic ljudi, ki so že in bodo zaznamovali zgodovino, tudi naš evropski svet.  Kako, pa je v veliki meri odvisno tudi od nas. <br />
"Ne bojte se, z vami sem vse dni do konca sveta!" nam kliče On. </p>

<p>Včeraj sva z možem ( argentinskim Slovencem, sin beguncev...)  poslušala tole pesem.</p>

<p><a href="https://www.youtube.com/watch?v=BcHLxJWRMCo" rel="nofollow">https://www.youtube.com/watch?v=BcHLxJWRMCo</a></p>]]></content:encoded>
			<link>http://blog.ognjisce.si/jozeb/2015/09/22/begunci#c3475</link>
		</item>
		<item>
			<title> bogdana [Obiskovalec] in response to: Begunci</title>
			<pubDate>Wed, 23 Sep 2015 09:57:30 +0000</pubDate>
			<dc:creator><span class="user anonymous" rel="bubbletip_comment_3453">bogdana</span> <span class="bUser-anonymous-tag">[Obiskovalec]</span></dc:creator>
			<guid isPermaLink="false">c3453@http://blog.ognjisce.si/</guid>
			<description>&lt;p&gt;V soboto sem se udeležila najsvetejše daritve v rovu svete Barbare, nad jaškom, kjer leži še večina neizkopanih žrtev. Ko sem razmišljala o tragiki njihove poti, so mi nehote v misli prihajale nepregledne vrste beguncev, ki so se ravno v tem času zgrinjale na našo južno mejo. &lt;br /&gt;
Strah in sovraštvo do drugačnih, ki je zaznavno tudi v današnjem času, je pogojevalo ravnanja krvnikov. Ne dovolimo, da se kaj takega kdaj ponovi!&lt;/p&gt;</description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>V soboto sem se udeležila najsvetejše daritve v rovu svete Barbare, nad jaškom, kjer leži še večina neizkopanih žrtev. Ko sem razmišljala o tragiki njihove poti, so mi nehote v misli prihajale nepregledne vrste beguncev, ki so se ravno v tem času zgrinjale na našo južno mejo. <br />
Strah in sovraštvo do drugačnih, ki je zaznavno tudi v današnjem času, je pogojevalo ravnanja krvnikov. Ne dovolimo, da se kaj takega kdaj ponovi!</p>]]></content:encoded>
			<link>http://blog.ognjisce.si/jozeb/2015/09/22/begunci#c3453</link>
		</item>
			</channel>
</rss>
