Ali res vemo kaj je Jezusova ljubezen? Vsi pravite, da ne sodite, a v slehernem komentarju je vsaj kanček obsodbe. Dragi moji pojdite v cerkev po ljubezen. Hranite se po njihovih besedah in kot odrasli odgovorni ljudje živite svoja dejanja, sodbo njihovih, pa le prepustite Njemu!

Rekel pa bom dve stvari.
Vznemirja me dejstvo, da mnogi, tudi "zgledni kristjani", rečejo, ah, saj to ni nič takega. Da smo kar vajeni takih in podobnih (pa tudi čisto drugačnih) napačnih poti in se nam ne zdijo več slabe, od nezvestobe (v mislih, besedah! in dejanju) do spolnih odnosov izven zakona itd.
Druga stvar bi bila pa ta. Če mi Bog pokaže oz. da spoznati neko napako, greh, zmoto, pri nekom drugem (mojem bratu, sestri, ženi, možu, prijatelju, sosedu, znancu, sodelavcu, duhovniku, predsedniku, ministru...), je to zato, da bi zanj molil, prosil, daroval trpljenje...

Vse dobro želim!

Nihče ni brez greha, ampak dajmo reči bobu bob. Samo resnica nas bo osvobodila, in to da nekateri nevrednega duhovnika označujejo za "velikega človeka" je huda zalepljenost ali pa sprenevedanje.

To kar je g. Ocvirk počel v mladosti ali kadarkoli v svojem življenju nima nič s tem kar počne sedaj. To da je naredil otroka in ga priznal ni nič takega. To da je otroka "delal" več časa, da je o tem molčal in še naprej nevredno opravljaj službo duhovnika (kristjan ki živi v stanju smrtnega greha ne sme niti k spovedi niti k obhajilu, če gre k obhajilu se temu reče Božji rop), to da sedaj svoj greh opravičuje in poveličuje, pa ga dela za tragikomično figuro, za človeka ki je izgubil kompas in je vsemu svetu v posmeh. Take ljudi, ki so mislili da lahko počnejo karkoli ker so dovolj visoko ("Abrahama imamo za očeta"), pa je že Jezus označil za pobeljene grobove - ne glede na to kaj po počeli v mladosti in kakšno ideologijo so furali.