- Latest Comments on Prenove http://blog.ognjisce.si/jozeb/?disp=comments sl-SI http://backend.userland.com/rss 60 jozeb [Član] in response to: Prenove Tue, 22 Jun 2010 10:01:34 +0000 [Član] c495@http://blog.ognjisce.si/ <p>Bom začel na koncu. Debatirat je treba. Komunikacija je stvar, ki razjasnjuje, prikazuje in sooča mnenja. Če tega ni, potem smo v diktatu. Moje mnenje je še vedno, da prenova Opere ni bila optimalna, tako estetsko kot finančno. <br /> Sam absolutno zagovarjam tezo o dolgu časa, ali obdobja, ki ga ima vsaka generacija na vseh področjih. Danes ne moremo več slikati tako kot so to delali pred 100, 200 ali 500 leti. Čas se je spremenil, materiali, podobe sveta... Ne, da tega ne bi znali, ampak stari avtorji pač danes niso in (razen cenovno).<br /> Ampak to seveda ne pomeni, da si lahko vse privoščimo. V nekdanji samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki, kjer ostaja samo lupina, smo ob določenih razstavah priča ogromnemu razkoraku med prostorom in "umetninami". Gre za legitimne ekspirimente, vendar pa nič več kot to. Malček škoda pa se mi zdi, ko ekspirimentiramo na način, ki ga ni mogoče popraviti, če se izkaže da zadeva ni uspela... V medicini lahko pacient umre. Je stara Opera umrla? Zakaj nismo dali priložnosti, da bi se stroka dokazala na povsem novi zgradbi? Ne bi bil to večji izziv? Prav treba je bilo dregati tja, kjer so celo drevesa zaščitena... <br /> Ampak to seveda ni bila izbira stroke, stroki se je dalo samo izvedbo politične odločitve. In zdaj sva verjetno pri srži problema. Prepirava se zaradi nekoga tretjega in tukaj ne mislim na ljudsko fronto, ki ima povsem civilnodružbeno legitimiteto. Spet sva na začetku pri komunikaciji in debati. <br /> In če še sklenem z mislijo o dolgu časa. Je naš čas ta dolg izpolnil? Je to, kar se nam kaže pred očmi res tisto najboljše, kar lahko damo od sebe? Je tak presežek novo stara Opera?<br /> Ma ne vem, če moraš biti ravno stroka, da to potrdiš...</p> Bom začel na koncu. Debatirat je treba. Komunikacija je stvar, ki razjasnjuje, prikazuje in sooča mnenja. Če tega ni, potem smo v diktatu. Moje mnenje je še vedno, da prenova Opere ni bila optimalna, tako estetsko kot finančno.
Sam absolutno zagovarjam tezo o dolgu časa, ali obdobja, ki ga ima vsaka generacija na vseh področjih. Danes ne moremo več slikati tako kot so to delali pred 100, 200 ali 500 leti. Čas se je spremenil, materiali, podobe sveta... Ne, da tega ne bi znali, ampak stari avtorji pač danes niso in (razen cenovno).
Ampak to seveda ne pomeni, da si lahko vse privoščimo. V nekdanji samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki, kjer ostaja samo lupina, smo ob določenih razstavah priča ogromnemu razkoraku med prostorom in "umetninami". Gre za legitimne ekspirimente, vendar pa nič več kot to. Malček škoda pa se mi zdi, ko ekspirimentiramo na način, ki ga ni mogoče popraviti, če se izkaže da zadeva ni uspela... V medicini lahko pacient umre. Je stara Opera umrla? Zakaj nismo dali priložnosti, da bi se stroka dokazala na povsem novi zgradbi? Ne bi bil to večji izziv? Prav treba je bilo dregati tja, kjer so celo drevesa zaščitena...
Ampak to seveda ni bila izbira stroke, stroki se je dalo samo izvedbo politične odločitve. In zdaj sva verjetno pri srži problema. Prepirava se zaradi nekoga tretjega in tukaj ne mislim na ljudsko fronto, ki ima povsem civilnodružbeno legitimiteto. Spet sva na začetku pri komunikaciji in debati.
In če še sklenem z mislijo o dolgu časa. Je naš čas ta dolg izpolnil? Je to, kar se nam kaže pred očmi res tisto najboljše, kar lahko damo od sebe? Je tak presežek novo stara Opera?
Ma ne vem, če moraš biti ravno stroka, da to potrdiš...

]]> http://blog.ognjisce.si/jozeb/2010/06/18/prenove#c495 Kozmonavt [Obiskovalec] in response to: Prenove Mon, 21 Jun 2010 11:32:41 +0000 Kozmonavt [Obiskovalec] c493@http://blog.ognjisce.si/ <p>Seveda, gremo se obkladat s komunisti. Kdo drug bi lahko sanjal o popolni zrušitvi ljubljanskega gradu in njegovi nadomestitvi z oktagonalno narodno akropolo z monumentalnimi dostopi, ki bi zrušili kakšno desetino vseh hiš v centru Ljubljane? Ni kaj, Plečnik je bil prikrit komunistični požigalec. Ali pa je samo (po mojem mnenju pravilno) ocenil, da je edini adut ljubljanskega gradu njegova lokacija. Zdajle se ne spomnim avtorja ali naslova, ampak v eni knjigi je bil grad uporabljen kot osrednji simbol razočaranja nad Ljubljano. Grad pred prenovo namreč kot osvetljena prazna lupina. </p> <p>Glede lokacij: žal, lokacija Šumija je res elitna, vendar povsem neprimerna za opero ali gledališče. Za začetek ni pravih dimenzij, da ne govorim, kaj bi o tem rekel šarlatan Sitte in tisti tip, ki hoče imeti prost pogled na grad. V Knafljev prehod pa lahko stlačiš Dramo ali Opero, obojega pa ne. Ravno lani sem izdelal idejni projekt za to prekleto stvar, tako da ne govorim na pamet. Gremo zgradit novo opero na lokaciji Kolizeja, aja, ups, se je že organizirala ljudska fronta. </p> <p>Meni se zdi prizidek dober, ker je nevsiljiv in pušča staremu dominantno vlogo. Celo stolp. Ta je, mimogrede, neizbežen in bo štrlel tudi iz nove Drame, če se bomo kdaj spravili zraven. Tvoji argumenti so slabi. In smešni. Kockasta kupola: heh. Bi moral stolp biti podoben kupoli ali imeti kupolo? Navsezadnje je stolp servisni objekt in ne nekakšno javno preddverje. Črn krematorij: je krematorij tudi tradicionalna gorenjska hiša? Je Slovenec v svoji črni narodni noši črnosrajčnik? Kaj je na prizidku postmodernega? Avstrijski arhitekti, pa ja, blazne avtoritete. Njihov zadnji sposoben arhitekt je umrl leta 1933, pa še on je bil Čeh. </p> <p>Nič, ne debatirat o strokovnih vprašanjih brez stroke. Ni kul.</p> Seveda, gremo se obkladat s komunisti. Kdo drug bi lahko sanjal o popolni zrušitvi ljubljanskega gradu in njegovi nadomestitvi z oktagonalno narodno akropolo z monumentalnimi dostopi, ki bi zrušili kakšno desetino vseh hiš v centru Ljubljane? Ni kaj, Plečnik je bil prikrit komunistični požigalec. Ali pa je samo (po mojem mnenju pravilno) ocenil, da je edini adut ljubljanskega gradu njegova lokacija. Zdajle se ne spomnim avtorja ali naslova, ampak v eni knjigi je bil grad uporabljen kot osrednji simbol razočaranja nad Ljubljano. Grad pred prenovo namreč kot osvetljena prazna lupina.

Glede lokacij: žal, lokacija Šumija je res elitna, vendar povsem neprimerna za opero ali gledališče. Za začetek ni pravih dimenzij, da ne govorim, kaj bi o tem rekel šarlatan Sitte in tisti tip, ki hoče imeti prost pogled na grad. V Knafljev prehod pa lahko stlačiš Dramo ali Opero, obojega pa ne. Ravno lani sem izdelal idejni projekt za to prekleto stvar, tako da ne govorim na pamet. Gremo zgradit novo opero na lokaciji Kolizeja, aja, ups, se je že organizirala ljudska fronta.

Meni se zdi prizidek dober, ker je nevsiljiv in pušča staremu dominantno vlogo. Celo stolp. Ta je, mimogrede, neizbežen in bo štrlel tudi iz nove Drame, če se bomo kdaj spravili zraven. Tvoji argumenti so slabi. In smešni. Kockasta kupola: heh. Bi moral stolp biti podoben kupoli ali imeti kupolo? Navsezadnje je stolp servisni objekt in ne nekakšno javno preddverje. Črn krematorij: je krematorij tudi tradicionalna gorenjska hiša? Je Slovenec v svoji črni narodni noši črnosrajčnik? Kaj je na prizidku postmodernega? Avstrijski arhitekti, pa ja, blazne avtoritete. Njihov zadnji sposoben arhitekt je umrl leta 1933, pa še on je bil Čeh.

Nič, ne debatirat o strokovnih vprašanjih brez stroke. Ni kul.

]]> http://blog.ognjisce.si/jozeb/2010/06/18/prenove#c493 jozeb [Član] in response to: Prenove Sun, 20 Jun 2010 16:25:38 +0000 [Član] c492@http://blog.ognjisce.si/ <p>Ja, res dvakrat slabo. Najprej zame, ker sem novorenesančno stavbo spremenil v secesijsko. Mea culpa! Kljub vsemu gre eno najlepših stavb v Ljubljani, ki je z posebnim timpanonom in Ganglovimi kipi v vseh turističnih in arhitekturnih vodnikih.<br /> In zdaj Kozmonavtske slabosti...<br /> Da bi bil ljubljanski grad brez posebne oblikovne ali vsebinske vrednosti? Samo cerkve in gradovi pričajo o naši daljni preteklosti. Zato je imenovati grad nepomemben v duhu tistih, ki so jih med drugo vojno in po njej kurili… Gradovi so pač naša dediščina. Ljubljanski grad pa ni samo to, je tudi mestni simbol. Imamo ga v grbu. Prvi primerki grba (še preden smo vanj dobili zmaja), kažejo samo grajsko stavbo.<br /> O prenovi Opere se mnenja krešejo že od začetka. Vsekakor smo se odločili za najslabšo verzijo, kjer smo uničili eno stavbo in pridobili drugo slabo (neakustično in neestetsko) in bistveno predrago. O nadomestnih elitnih lokacijah pa naj povem samo to, da sta za novo Dramo predvideni dve. Ena na mestu nekdanjega Šumija (50 m stran od zdajšnje lokacije) in druga za Wolfovo in Knafljevim prehodom. Elitno ali ne? Stavba pa bi ostala, konzervativno prenovljena na voljo bodisi za vaje ali kako drugo gledališče (špekulirajo o Mladinskem) .<br /> Da pa bi bila logika prenove taka, da se vidi kaj je novo in kaj staro, pa tudi ne drži vode. Tukaj gre očitno za neko postmodernistično floskulo. Stari dami se pač ne natika tangic, razen če se želimo iz nje norčevati. In to se zdaj dogaja. Nimamo sodobnim standardom ustrezne nove Opere in nimamo stare v nekdanjih gabaritih obnovljene (sicer premajhne) Opere. Imamo pa spačka s katerim ni zadovoljen nihče. <br /></p> Ja, res dvakrat slabo. Najprej zame, ker sem novorenesančno stavbo spremenil v secesijsko. Mea culpa! Kljub vsemu gre eno najlepših stavb v Ljubljani, ki je z posebnim timpanonom in Ganglovimi kipi v vseh turističnih in arhitekturnih vodnikih.
In zdaj Kozmonavtske slabosti...
Da bi bil ljubljanski grad brez posebne oblikovne ali vsebinske vrednosti? Samo cerkve in gradovi pričajo o naši daljni preteklosti. Zato je imenovati grad nepomemben v duhu tistih, ki so jih med drugo vojno in po njej kurili… Gradovi so pač naša dediščina. Ljubljanski grad pa ni samo to, je tudi mestni simbol. Imamo ga v grbu. Prvi primerki grba (še preden smo vanj dobili zmaja), kažejo samo grajsko stavbo.
O prenovi Opere se mnenja krešejo že od začetka. Vsekakor smo se odločili za najslabšo verzijo, kjer smo uničili eno stavbo in pridobili drugo slabo (neakustično in neestetsko) in bistveno predrago. O nadomestnih elitnih lokacijah pa naj povem samo to, da sta za novo Dramo predvideni dve. Ena na mestu nekdanjega Šumija (50 m stran od zdajšnje lokacije) in druga za Wolfovo in Knafljevim prehodom. Elitno ali ne? Stavba pa bi ostala, konzervativno prenovljena na voljo bodisi za vaje ali kako drugo gledališče (špekulirajo o Mladinskem) .
Da pa bi bila logika prenove taka, da se vidi kaj je novo in kaj staro, pa tudi ne drži vode. Tukaj gre očitno za neko postmodernistično floskulo. Stari dami se pač ne natika tangic, razen če se želimo iz nje norčevati. In to se zdaj dogaja. Nimamo sodobnim standardom ustrezne nove Opere in nimamo stare v nekdanjih gabaritih obnovljene (sicer premajhne) Opere. Imamo pa spačka s katerim ni zadovoljen nihče.

]]> http://blog.ognjisce.si/jozeb/2010/06/18/prenove#c492 Kozmonavt [Obiskovalec] in response to: Prenove Sun, 20 Jun 2010 09:15:03 +0000 Kozmonavt [Obiskovalec] c490@http://blog.ognjisce.si/ <p>Slabo, slabo. Prvič, ljubljanski grad ni nikoli imel neke posebne oblikovne ali vsebinske vrednosti, bil je zgolj upravna stavba (za razliko od recimo celjskega). Glede prenove opere je pa tako, da je bil prejšnji gabarit premajhen za prenovo. Kakršno koli. Kje so alternative? Če bi se odločili za novogradnjo na isti lokaciji, bi se organizirala ljudska fronta, če bi se odločili za gradnjo na drugi lokaciji, bi imeli preveč oper, od tega eno nefunkcionalno in drugo na bistveno manj elitni lokaciji. Logika za takšno prenovo pa je, da mora biti jasno razvidno, kaj je pri njej novega, zato kontrast med starim in novim. In še za konec, stara opera ni bila ena najlepših secesijskih stavb v Ljubljani, ker sploh ni bila secesijska stavba. In za to zadnje ti sploh ni treba biti arhitekt, dovolj je splošna razgledanost.</p> Slabo, slabo. Prvič, ljubljanski grad ni nikoli imel neke posebne oblikovne ali vsebinske vrednosti, bil je zgolj upravna stavba (za razliko od recimo celjskega). Glede prenove opere je pa tako, da je bil prejšnji gabarit premajhen za prenovo. Kakršno koli. Kje so alternative? Če bi se odločili za novogradnjo na isti lokaciji, bi se organizirala ljudska fronta, če bi se odločili za gradnjo na drugi lokaciji, bi imeli preveč oper, od tega eno nefunkcionalno in drugo na bistveno manj elitni lokaciji. Logika za takšno prenovo pa je, da mora biti jasno razvidno, kaj je pri njej novega, zato kontrast med starim in novim. In še za konec, stara opera ni bila ena najlepših secesijskih stavb v Ljubljani, ker sploh ni bila secesijska stavba. In za to zadnje ti sploh ni treba biti arhitekt, dovolj je splošna razgledanost.

]]> http://blog.ognjisce.si/jozeb/2010/06/18/prenove#c490