Kakšna radost je srečati človeka, polnega duha, kot rečemo. Kako lepo je videti njegov sijaj, čistost in jasnost. Takšno polnost, kakršen je bil Marijin Magnifikat, je doživela le Elizabeta (in njen otrok).

Vnebovzetje Marije = trdno upanje in tolažba potujočemu božjemu ljudstvu.

Ali je ob taki veri, kot jo je imelo preprosto dekle, ki je sprejelo človeškemu umu nedojemljive dogodke, božje načrte, sploh čudno, da je bila ob smrti v nebo vzeta?
Marija je umrla, kakor umirajo vsi ljudje, a njeno telo ni strohnelo v grobu, ne čaka več vstajenja. Takoj po smrti jo je Jezus obudil in Marija je zaživela novo, lepše življenje po duši in telesu, ki traja vso večnost pri Sinu v nebesih.